Rojen je Odrešenik, božični čas prinaša misli o miru, razumevanju, Ljubezni. Kako iskrena je želja po miru v Ukrajini, kako zaupljiva je molitev tamkajšnjih otrok. Vse to prinaša pismo iz Ukrajine.
Rojen je Odrešenik, božični čas prinaša misli o miru, razumevanju, Ljubezni. Kako iskrena je želja po miru v Ukrajini, kako zaupljiva je molitev tamkajšnjih otrok. Vse to prinaša pismo iz Ukrajine.
Marija Pomočnica kristjanov bdi tudi nad najmlajšimi v Kambodži, odkoder prihaja zgodba, ki jo je v pismu Misijonskemu središču poslala nekdanja misijonarka v tej deželi s. Ljudmila Anžič. Svoje pismo je začela z besedami: »Božič je vedno zelo velik praznik za vse učence v Don Boskovih šolah.«
Marija Pomočnica kristjanov bdi tudi nad najmlajšimi v Kambodži, odkoder prihaja zgodba, ki jo je v pismu Misijonskemu središču poslala nekdanja misijonarka v tej deželi s. Ljudmila Anžič. Svoje pismo je začela z besedami: »Božič je vedno zelo velik praznik za vse učence v Don Boskovih šolah.«
V Etiopiji, odkoder je pisala laiška misijonarka Polona Dominik imajo lepo navado. Premožni na praznik delijo svojo hrano s tistimi, ki si ne morejo privoščiti praznovanja. Lepo, kajne?
V Etiopiji, odkoder je pisala laiška misijonarka Polona Dominik imajo lepo navado. Premožni na praznik delijo svojo hrano s tistimi, ki si ne morejo privoščiti praznovanja. Lepo, kajne?
Pismo, ki ga je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslala s. Metka Kastelic, nas bo poneslo v Brazilijo. Spoznali bomo koliko ljudem v tej veliki deželi pomeni Marija, kako se zatekajo pod plašč Gospe Aparacide.
Pismo, ki ga je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslala s. Metka Kastelic, nas bo poneslo v Brazilijo. Spoznali bomo koliko ljudem v tej veliki deželi pomeni Marija, kako se zatekajo pod plašč Gospe Aparacide.
Sestra Agata je misijonarka v Amazoniji, prostrani pokrajini v Braziliji. Živi globoko ob Amazonki, družbo pa ji delajo tudi mnoge nenavadne živali. Lepe, zanimive, nekatere pa tudi smrtno nevarne. To je zgodba o eni izmed teh in o Božjem varstvu.
Sestra Agata je misijonarka v Amazoniji, prostrani pokrajini v Braziliji. Živi globoko ob Amazonki, družbo pa ji delajo tudi mnoge nenavadne živali. Lepe, zanimive, nekatere pa tudi smrtno nevarne. To je zgodba o eni izmed teh in o Božjem varstvu.
Misijonarka s. Dorica Sever živi in dela na severu, visoko na severu. Oglasila se je z Arktike, spregovorila o dolgi polarni noči in molitvi otrok, ki prinaša pravo toplino v adventne dni. Tu in tam.
Misijonarka s. Dorica Sever živi in dela na severu, visoko na severu. Oglasila se je z Arktike, spregovorila o dolgi polarni noči in molitvi otrok, ki prinaša pravo toplino v adventne dni. Tu in tam.
Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.
Deželo Burundi in misijon na katerem deluje misijonarka s. Vesna Hiti mnog poznate. Zaradi Pustne Sobotne iskrice, ki je z darovi poslušalcev obnovila center Akamuri, v katerem so otroci s posebnimi potrebami. Prav o njih in njihovi srčni molitvi govori zgodba današnjega adventnega dne.
Misijonar Janez Mesec že vrsto let deluje na jugu Madagaskarja. V zapisu o molitvi otrok na njegovem misijonu nam je približal veselje, ki povezuje. Izvedeli boste tudi kako na Madagskarju pravijo bonbonom.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Gledali smo naprej. V maj in šmarnice ter celo v poletje. Blaž Podobnik je povabil na teden glasbenih počitnic ob Kolpi, Barbara Kastelec pa spregovorila o letošnjih šmarnicah za otroke, ki jih bomo v maju prebirali tudi v podcastu Zgodbe za otroke. Prisluhnite in spoznajte misijonarja Andreja Majcna.
Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite.